Svetlobna energija

Svetlôbna energíja je energija elektromagnetnega sevanja, katerega zazna tudi človeško oko. V fotometriji je svetlobna energija, energija zajete svetlobe. Svetlobni energija ni isto kot sevalna energija, ki ustreza ciljem fizične količine. To je sevanje z valovno dolžino od 400 do 700 nm. V večini primerov jo »zajemamo« s pomočjo fotocelic, ki pretvarjajo svetlobno energijo v električno. Svetlobno energijo se čedalje več uporablja kot nadomestek energije pridobljene iz fosilnih goriv saj predstavlja ekološko zelo čist vir energije. Zaenkrat se uporablja predvsem za ogrevanje. Svojo učinkovitost pokaže predvsem v primerih, ko določene lokacije ni možno oskrbeti z nobenim drugim virom energije (planinske koče, vikendi) bodisi zaradi nedostopnosti, odmaknjenosti ali ekoloških razlogov.

Zaradi svetlobne energije lahko poteka eden najpomembnejših bioloških procesov - fotosinteza, ki omogoča nastanek organske snovi, hrane za vse prehranjevalne ravni.

Oznaka[uredi | uredi kodo]

Oznaka za svetlobno energijo je Q_v.

Enota[uredi | uredi kodo]

Enota SI svetlobne energije je lumen sekunda (lm s). To enoto včasih imenujemo tudi talbot.

V drugih sistemih enot je lahko svetlobna energija izražena v osnovnih enotah energije.

Viri[uredi | uredi kodo]

Hłuszyk, Halina; Stankiewicz, Alina; in sod. (1998). Slovar ekologije. Ljubljana : DZS. COBISS 76480768. ISBN 86-341-2100-3.

Pregled fotometričnih količin in enot SI
p • p • u • z
količina			enota SI		razsežnost ^{[op. 1]}	opombe
ime	oznaka^{[op. 2]}	definicija	ime	oznaka	razsežnost ^{[op. 1]}	opombe
svetlobna energija	$Q_{\rm {v}}\!\,$ , $W\!\,$	${\textstyle Q_{\rm {v}}=\int \!{\mathit {\Phi _{\rm {v}}}}(t)\,\mathrm {d} t\!\,}$	lumen sekunda	lm⋅s	${\mathsf {T}}\cdot {\mathsf {J}}\!\,$	lumen sekunda se včasih imenuje talbot.
svetlobni tok svetlobna moč	${\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}\!\,$ , $P\!\,$ , $F\!\,$	${\textstyle {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}=\!\int {\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {e}}(\lambda )}{\partial \lambda }}K(\lambda )\,\mathrm {d} \lambda \!\,}$	lumen (= kandela steradian)	lm (= cd⋅sr)	${\mathsf {J}}\!\,$	svetlobna energija na časovno enoto
svetilnost svetlobna jakost	$I_{\rm {v}}\!\,$	${\textstyle I_{\rm {v}}={\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial {\mathit {\Omega }}}}\!\,}$	kandela (= lumen na steradian)	cd (= lm/sr)	${\mathsf {J}}\!\,$	osnovna enota SI. Svetlobni tok na enoto prostorskega kota.
svetlost	$L_{\rm {v}}\!\,$	${\textstyle L_{\rm {v}}={\frac {\partial ^{2}{\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial {\mathit {\Omega }}\,\partial A\,\cos \varepsilon }}\!\,}$	kandela na kvadratni meter	cd/m² (= lm/(sr⋅m²))	${\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {J}}\!\,$	svetlobni tok na enoto prostorskega kota na enoto projicirano površino vira. Kandela na kvadratni meter se zunaj SI včasih imenuje nit.
osvetljenost	$E_{\rm {v}}\!\,$	${\textstyle E_{\rm {v}}={\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial A}}\!\,}$	luks (= lumen na kvadratni meter)	lx (= lm/m²)	${\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {J}}\!\,$	za osvetljenost površine. Vpadni svetlobni tok na površino.
svetlobna eksitanca svetlobna emitanca	$M_{\rm {v}}\!\,$	${\textstyle M_{\rm {v}}={\frac {\partial {\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{\partial A}}\!\,}$	lumen na kvadratni meter	lm/m²	${\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {J}}\!\,$	oddani svetlobni tok s površine
osvetlitev (svetlobna) ekspozicija	$H_{\rm {v}}\!\,$	${\textstyle H_{\rm {v}}=\int \!E_{\rm {v}}(t)\,\mathrm {d} t\!\,}$	luks sekunda	lx⋅s	${\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {T}}\cdot {\mathsf {J}}\!\,$	časovno integrirana osvetljenost
gostota svetlobne energije	$\omega _{\rm {v}}\!\,$		lumen sekunda na kubični meter	lm⋅s/m³	${\mathsf {L}}^{-3}\cdot {\mathsf {T}}\cdot {\mathsf {J}}\!\,$
svetlobni izkoristek (sevanja)	$K\!\,$	${\textstyle K(\lambda )={\frac {{\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{{\mathit {\Phi }}_{\rm {e}}}}\!\,}$	lumen na vat	lm/W	${\mathsf {L}}^{-1}\cdot {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {T}}^{3}\cdot {\mathsf {J}}\!\,$	razmerje med svetlobnim tokom in sevalnim tokom. Znaša lahko do 683,002.
svetlobni izkoristek (vira)	$\eta \!\,$ , $\eta _{\rm {v}}\!\,$ , $\rho \!\,$	${\textstyle \eta ={\frac {{\mathit {\Phi }}_{\rm {v}}}{P}}\!\,}$	lumen na vat	lm/W	${\mathsf {L}}^{-1}\cdot {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {T}}^{3}\cdot {\mathsf {J}}\!\,$	razmerje med svetlobnim tokom in porabo energije
svetlobna učinkovitost svetlobni koeficient	$V\!\,$				1	svetlobni izkoristek, normaliziran z največjim možnim izkoristkom
Glej tudi: mednarodni sistem enot (SI) fotometrija radiometrija

↑ Simboli v tem stolpcu označujejo razsežnosti. » ${\mathsf {L}}\!\,$ «, » ${\mathsf {T}}\!\,$ « in » ${\mathsf {J}}\!\,$ « pomenijo dolžino, čas in svetilnost, ne pa simbole za enote liter, tesla in džul.
↑ Organizacije za standardizacijo priporočajo, da se fotometrične količine označijo z indeksom »v« (za »vizualno«), da bi se izognilo zamenjavi z radiometričnimi ali fotonskimi količinami. Na primer: USA Standard Letter Symbols for Illuminating Engineering USAS Z7.1-1967, Y10.18-1967

[note-dimension-symbol-1] Simboli v tem stolpcu označujejo razsežnosti. » ${\mathsf {L}}\!\,$ «, » ${\mathsf {T}}\!\,$ « in » ${\mathsf {J}}\!\,$ « pomenijo dolžino, čas in svetilnost, ne pa simbole za enote liter, tesla in džul.

[note-suffix-v-2] Organizacije za standardizacijo priporočajo, da se fotometrične količine označijo z indeksom »v« (za »vizualno«), da bi se izognilo zamenjavi z radiometričnimi ali fotonskimi količinami. Na primer: USA Standard Letter Symbols for Illuminating Engineering USAS Z7.1-1967, Y10.18-1967

[op. 1]

[op. 2]