Nageljnove žbice
Nageljnove žbice (klinčki) so močno dišeči in pekoči posušeni cvetni popki dišečega klinčevca (Syzygium aromaticum). To drevo je doma na Moluških otokih (»Dišavnih otokih«).
![](http://chped.net/https/upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/Cloves-spice.jpg/200px-Cloves-spice.jpg)
Drevo je zimzeleno in zraste približno 12 metrov v višino. Domačini sušijo popke 3 dni, njihova rožnata barva preide pri tem v rjavo. »Žbice« so dobile ime zato, ker imajo obliko starinskega žeblja.
Pri kuhanju se uporabljajo posušeni, tik pred cvetenjem obrani cvetni popki.
Nageljnove žbice (ki z nageljni nimajo nobene zveze) so prastara začimba. Najprej so jih spoznali v vzhodni Aziji. V Evropi so to začimbo spoznali relativno pozno, menda šele v četrtem stoletju in Evropejci dolgo niso vedeli, od kod izvira. Z nageljnovimi žbicami so sprva začinjali praktično vse jedi.
Pri kuhanju se uporabljajo praviloma cele, le za peko se uporabljajo zmlete.
Nageljnove žbice uporabljamo pri pripravi:
- svinjske pečenke
- nekaterih salam in včasih krvavic
- kompotov
- vročih pijač (na primer kuhanega vina)
- sadnih sladic in drobnega peciva
Uporaba v medicini[uredi | uredi kodo]
Nageljnove žbice vsebujejo veliko količino eteričnega olja, ki je skoraj čisti evgenol, to je substanca, ki učinkuje razkuževalno in se dodaja v zobne paste, ustne vode, v zobozdravstvu pa je sestavina izpolnjevalnih mas in služi za zdravljenje zobnih korenin.
Viri:[uredi | uredi kodo]
- Gööck Roland, Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav), Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 (COBISS)